Podjetje, ki ga danes poznamo pod imenom Ilirija d. o. o., je bila ustanovljena leta 1908 kot Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Ko (Franc Golob in Avgust Volk). Podjetnika sta z delavci začela izdelovati kremo za čevlje Ilirija, loščila za tla, maže za usnje, kolomaz in druge kemične izdelke. Nekoliko pozneje se je tovarna preimenovala v Ilirijo. 

Leta 1923 je postal solastnik in kasneje samostojen lastnik tovarne kemik Ivan Rozman. Z njim je tovarna razširila svoj program s proizvodnjo sveč, pralnih in negovalnih mil ter pralnih praškov.

Leta 1946 je bila tovarna podržavljena in 1948 so jo preimenovali v Kemično tovarno Ilirija Vič. Med prvimi v Jugoslaviji so pričeli s proizvodnjo frizerske kozmetike. V letih 1946 – 1960 je proizvodnja stagnirala, hitreje pa je stekel razvoj v letih 1960 in 1961, ko so začeli graditi novo tovarno. 1964 so zgradili skladišče, 1968 pa industrijski objekt, ki je postal temelj za nadaljnji razvoj tovarne in sodobno proizvodnjo. Zgodba nege las Subrina se je začela leta 1958. Podjetje Ilirija je na trgu bivše Jugoslavije predstavilo prvi balzam za hitro regeneracijo las z imenom Subrina. Tako se je liniji šamponov Narta, zdaj Ilirija 1908, pridružil za takratni čas edinstveni izdelek v lasni kozmetiki, balzam za lase. Ta je korenito spremenil navade potrošnikov in frizerjev pri negi las ter postavil pomemben mejnik na področju razvoja lasne kozmetike. Balzam je za razliko od šampona vseboval novo sestavino, ki s svojo kemijsko strukturo takoj po nanosu regenerira povrhnjico las in tako omogoča, da lasje postanejo mehki, bleščeči in vitalni. Uporabniki so se lahko z nego doma znebili razcefranih las, česanje je bilo enostavnejše, frizerji pa so lažje oblikovali pričeske.

Po priključitvi tovarne kozmetičnih izdelkov in zobnih past Vedrog z Lavrice leta 1975 je združeno podjetje Ilirija-Vedrog postalo vodilni jugoslovanski proizvajalec kozmetike. Še posebej je bila dejavna na področju lasne kozmetike, ki je predstavljala okoli 70 % jugoslovanske proizvodnje. 

Ilirija-Vedrog je imelo od tedaj štiri osnovne proizvodne programe: lasno kozmetiko, kozmetiko za obraz in telo, kemijo in sveče. S tem je postalo podjetje zanimivo za druge igralce na trgu in Ilirija je od šestdesetih do devetdesetih let proizvajala barvo Koleston od Welle. Od sredine osemdesetih let do leta 2000 je podjetje proizvajalo sveče za švedsko Ikeo.

Leta 1997 so vrnili Ilirijo v procesu denacionalizacije zdajšnjemu večinskemu lastniku Janezu Rozmanu. Nov mejnik v zgodovini podjetja sta pomenili leti 2003 in 2006. Leta 2003 je krmilo prevzela nova uprava, ki je podjetje popeljala na novo pot, leta 2006 pa je podjetje odkupilo Lek kozmetiko.

V času pred osamosvojitvijo Slovenije so bili glavni trgi Ilirije republike bivše Jugoslavije, kar se je po njenem razpadu leta 1991 korenito spremenilo. Ilirija se je tako z intenzivnim razvojem in izboljšavami obstoječih izdelkov, upoštevajoč nove trende in zavest o varovanju okolja, širila na nove tuje trge. V tujini ima Ilirija svoje podružnice na Poljskem in v Makedoniji, izvaža pa v 30 držav sveta.